Brez sladkorjev? Brez dodanih sladkorjev? Ali napačna trditev?

DATUM OBJAVE ČLANKA, 15.04.2023

Skupaj preučimo prehranske trditve, povezane s sladkorjem. Opažam, da je zakonodaja na nekaterih mestih nejasna in nepopolna, da je panoga ne razume v celoti in da se na trgu pojavlja celo napačno označevanje.

Pri obravnavi teme se bomo oprli na turško živilsko zakonodajo, splošno živilsko zakonodajo EU, EFSA, FDA, WHO in Codex Alimentarius.

1. del: Trditev »brez sladkorjev«

Najprej si oglejmo določbo turške živilske zakonodaje, ki določa, katera živila se lahko označijo kot »brez sladkorjev« in »brez dodanih sladkorjev«.

Pogoji za trditve o vsebnosti sladkorjev

Sladkorji	Nizka vsebnost	Količina sladkorjev v 100 g trdnega živila ne sme presegati 5 g ali količina sladkorjev v 100 mL tekočega živila ne sme presegati 2,5 g.
	Brez sladkorjev	Količina sladkorjev v 100 g trdnega ali 100 mL tekočega živila ne sme presegati 0,5 g.
	Brez dodanih sladkorjev	Živilo ne sme vsebovati nobenih monosaharidov ali disaharidov niti drugega živila, dodanega zaradi njegovih sladilnih lastnosti. Če so sladkorji v živilu naravno prisotni, mora biti na označbi navedeno tudi »VSEBUJE NARAVNO PRISOTNE SLADKORJE«.

Opomba 1: Trditve o nizki vsebnosti v tem članku ne obravnavamo, saj razumevanje določbe »brez sladkorjev« omogoča tudi razumevanje določbe o nizki vsebnosti.

Kot je razvidno iz zgornje določbe, sme živilo vsebovati največ 0,5 % sladkorjev, da se lahko opiše in označi kot »brez sladkorjev«.

Določba je jasna, vendar moramo za njeno razumevanje pogledati opredelitev sladkorjev.

Lahko se namreč pojavi vprašanje: ali naj poliole štejemo med sladkorje? Sorbitol je vendar monosaharid, maltitol pa disaharid.

Prav na tej točki lahko nastane zmeda.

Ali se lahko na primer živilo, ki vsebuje maltitol in 0,3 g sladkorjev v 100 g, označi kot »brez sladkorjev«?

Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo najprej pogledati opredelitev sladkorjev.

Iz tega izhaja, da se živilo lahko označi kot »brez sladkorjev«, če vsebuje največ 0,5 g sladkorjev v 100 g, ne glede na to, ali so naravno prisotni ali dodani med postopkom.

Opomba 2: V Turčiji noben predpis, ki nas zavezuje, ne vsebuje navedbe, da živilu ne bi smel biti dodan sladkor, da bi se lahko označilo kot »brez sladkorjev«.

Če se vrnemo k zgornjemu vprašanju, se živila, ki vsebujejo maltitol ali druge poliole, lahko označijo kot »brez sladkorjev«, če izpolnjujejo pogoje te trditve.

2. del: Brez dodanih sladkorjev

1. DEL [2.1]

Preidimo na trditev »brez dodanih sladkorjev«.

Ta trditev se zdi zapletena in tudi zakonodaja je ni v celoti pojasnila.

Štiri ustanove — EU/EFSA, FDA, FAO/Codex Alimentarius in WHO — v tem okviru sladkorje opredeljujejo različno.

Med temi štirimi ustanovami vprašanje najstrožje obravnavata in v celoti pojasnjujeta FDA in FAO/Codex Alimentarius.

Spodaj so povzetki opredelitev in smernic teh štirih ustanov.

Celotne navedene opredelitve in smernice so na voljo v razdelku z viri.

Ker je naša trenutna tema turška živilska zakonodaja, vprašanje obravnavajmo v skladu z njo.

Ustrezna določba turške živilske zakonodaje se glasi takole.

Pogoji za trditve o vsebnosti sladkorjev

Sladkorji	Nizka vsebnost	Količina sladkorjev v 100 g trdnega živila ne sme presegati 5 g ali količina sladkorjev v 100 mL tekočega živila ne sme presegati 2,5 g.
	Brez sladkorjev	Količina sladkorjev v 100 g trdnega ali 100 mL tekočega živila ne sme presegati 0,5 g.
	Brez dodanih sladkorjev	Živilo ne sme vsebovati nobenih monosaharidov ali disaharidov niti drugega živila, dodanega zaradi njegovih sladilnih lastnosti. Če so sladkorji v živilu naravno prisotni, mora biti na označbi navedeno tudi »VSEBUJE NARAVNO PRISOTNE SLADKORJE«.

Določbo preučimo del za delom.

Določba pravi:

Živilo ne sme vsebovati nobenih monosaharidov ali disaharidov niti drugega živila, dodanega zaradi njegovih sladilnih lastnosti.

Stavek razdelimo na dva dela, ne da bi spremenili njegov pomen:

1- Živilo ne sme vsebovati nobenih monosaharidov ali disaharidov.

2- Niti drugega živila, dodanega zaradi njegovih sladilnih lastnosti.

Zveni jasno, kajne? Ne sme vsebovati mono- ali disaharidov. Ali naj torej razumemo, da živilo pod nobenim pogojem ne sme vsebovati mono- ali disaharidov? Toda tukaj je protislovje, saj drugi del določbe pravi:

Če so sladkorji v živilu naravno prisotni, mora biti na označbi navedeno tudi »VSEBUJE NARAVNO PRISOTNE SLADKORJE«.

Zato se vprašamo, ali gre morda za težavo s prevodom, in pogledamo izvirno določbo v zakonodaji EU.

Ko pogledamo izvirno določbo, so izrazi jasni:

1- izdelek ne vsebuje dodanih mono- ali disaharidov

Očitno je torej, da gre za težavo s prevodom. Iz tega razumemo, da moramo preveriti, ali so bili mono- ali disaharidi dodani, ne pa, ali jih živilo vsebuje.

KAJ PA POLIOLI? NISO OMENJENI!

Poglejmo naslednji primer:

Predstavljajte si živilo, ki naravno vsebuje 5 % sladkorjev in se mu doda maltitol. Kako je treba v tem primeru navesti prehransko trditev?

Ker živilo vsebuje 5 % sladkorjev, ga ni mogoče označiti kot »brez sladkorjev«.

Ker je bil dodan maltitol, ga ne bi smeli označiti niti kot »brez dodanih sladkorjev«, saj je maltitol disaharid, predpis za to trditev pa določa, da se disaharidi ne smejo dodajati, in ne vsebuje navedbe, ki bi izvzemala poliole.

Toda ali je to logično?

Če je vsebnost sladkorjev v živilu ≤ 0,5 %, se po dodatku maltitola lahko uporabi trditev »brez sladkorjev«, ne pa tudi »brez dodanih sladkorjev«. Brez znanstvene utemeljitve je to protislovje. Zato bi bilo treba v drugi del ustrezne določbe, kjer je opredeljeno »brez dodanih sladkorjev«, dodati izjemo za poliole.

Ali naj proizvajalec, ki preučuje zakonodajo, razmišlja takole?

»Pri trditvi ‚brez dodanih sladkorjev‘ ni podatka o izvzetju poliolov, toda že samo ime pravi ‚brez dodanih sladkorjev‘, polioli pa so izvzeti iz opredelitve sladkorjev, zato lahko izdelek tako označim tudi, če mu dodam poliol.«

Zakonska določba mora biti jasna in razumljiva. FDA* in Codex Alimentarius sta to vprašanje izrazila jasno in razumljivo** ter navedla, da zadevne dodane sestavine ne smejo biti sladkorji. Ker ustrezna določba Turškega živilskega kodeksa ne pojasni »govorim o sladkorjih«, zavezanci ne vedo, kako naj ravnajo.

*Ustrezni izraz FDA:

Izrazi »brez dodanega sladkorja«, »brez dodajanja sladkorja« ali »sladkor ni bil dodan« se lahko uporabljajo le, če:

(i) Med predelavo ali pakiranjem ni dodana nobena količina sladkorjev, kot so opredeljeni v § 101.9(c)(6)(ii), niti nobena druga sestavina, ki vsebuje sladkorje in funkcionalno nadomešča dodane sladkorje; in

(ii) Izdelek ne vsebuje sestavine z dodanimi sladkorji, kot so džem, žele ali zgoščeni sadni sok; in

**Ustrezni izraz Codexa Alimentariusa:

(a) Živilu niso bili dodani nobeni sladkorji (primeri: saharoza, glukoza, med, melasa, koruzni sirup itd.);

2. DEL [2.2]

Zdaj poglejmo drugi del prvega sklopa določbe.

Pogoji za trditve o vsebnosti sladkorjev

Brez dodanih sladkorjev	Živilo ne sme vsebovati nobenih monosaharidov ali disaharidov niti drugega živila, dodanega zaradi njegovih sladilnih lastnosti. Če so sladkorji v živilu naravno prisotni, mora biti na označbi navedeno tudi »VSEBUJE NARAVNO PRISOTNE SLADKORJE«.

Živilo ne sme vsebovati […] drugega živila, dodanega zaradi njegovih sladilnih lastnosti.

Ta izraz se zdi jasen in ga lahko razumemo tako, da živilu ne smemo dodati drugega živila zaradi njegovih sladilnih lastnosti.

Vendar si je treba zastaviti naslednja vprašanja:

Kako bo pristojni organ ugotovil, s kakšnim namenom je bila določena sestavina dodana živilu?

Kako naj na primer proizvajalec označi svoj izdelek, če mu doda med?

Če proizvajalec doda med za slajenje, izdelek označi kot »brez dodanih sladkorjev« in je nato podvržen nadzoru pristojnega organa, kakšna bo odločitev?

Če proizvajalcu povedo »med ste uporabili za slajenje, zato je oznaka ‚brez dodanih sladkorjev‘ v nasprotju s predpisi«, on pa odgovori »ne, med sem uporabil kot vezivo, polnilo ali zaradi njegovih funkcionalnih lastnosti«, kako bo pristojni organ ukrepal?

Tujih namenov vendar ni mogoče prebrati iz misli.

Ta določba se zato zdi nepojasnjena in odprta za zlorabe.

Primer z medom velja tudi za koncentrat sadnega soka in podobne izdelke, ki se lahko dodajo kot nadomestilo za sladkor.

Ali so na trgovskih policah blagovne znamke, ki to izkoriščajo?

Zgoraj smo omenili, da FDA to vprašanje obravnava strožje in jasneje.

Iz spodnje navedbe FDA vidimo, da se izdelki, kot je med, jasno obravnavajo kot sladkorji.

Opredelitev FDA torej jasno preprečuje takšen položaj, ki je odprt za zlorabe in v katerem tehnično ni mogoče ugotoviti kršitve.

Podobno kot FDA tudi Codex Alimentarius jasno opredeljuje to vprašanje.